Usposabljanje za podatkovne strokovnjake

USPOSABLJANJE ZA PODATKOVNE STROKOVNJAKE

Jeseni 2024 pričenjamo z usposabljanjem za osebe, ki bodo na svojih matičnih organizacijah opravljale vlogo podatkovnih skrbnikov ali sorodnih profilov (npr. podatkovnih arhivistov, podatkovnih knjižničarjev, podatkovnih menedžerjev in podatkovnih svetovalcev). Potekalo bo v treh delih, ki bodo skupno obsegali 12 dni po 6 šolskih ur, in sicer po 4 dni v septembru, oktobru in novembru. Udeležba je brezplačna, za zunanje deležnike pa je mogoča samo prek spleta.

več o tem

2. nacionalni dogodek

2. NACIONALNI DOGODEK PROJEKTA

● Kako organizirati podporno mrežo podatkovnih strokovnjakov v raziskovalni organizaciji?
● Kako so raziskovalni podatki javnih raziskovalnih organizacij relevantni za industrijo?
● Kako upravljati z avtorskimi pravicami na raziskovalnih podatkih?

O tem bomo govorili na 2. nacionalnem dogodku projekta SPOZNAJ.

več o tem

Politike OZ v Sloveniji

POLITIKE ODPRTE ZNANOSTI V SLOVENIJI

Slovenija je odprto znanost vključila v nacionalne pravne podlage za raziskovalno dejavnost (zakon, uredba), za vzpostavitev ekosistema odprte znanosti pa so načrtovane aktivnosti v Akcijskem načrtu za odprto znanost kot izvedbenem dokumentu 6. poglavja Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30).

več o tem

Uredba o OZ

UREDBA O ODPRTI ZNANOSTI

Slovenija je 25. 5. 2023 sprejela Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je podzakonski akt ZZrID, ki podrobneje določa zahteve in uvedbo odprtega dostopa do rezultatov raziskav, vključevanja zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo, vrednotenje raziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter nacionalne infrastrukture odprte znanosti.

več o tem

O PROJEKTU

Namen projekta je uvesti načela odprte znanosti v znanstvenoraziskovalno delo oziroma prilagoditi delovanje dvajsetih javnih raziskovalnih organizacij in CTK v skladu z načeli odprte znanosti.

Odprta znanost ima številne prednosti, kot so lažja dostopnost rezultatov raziskav, večja transparentnost raziskav, boljše sodelovanje med raziskovalci in institucijami ter povečanje zaupanja v znanost.

PREBERI VEČ

Slide

Trajanje

/2020

–

/2020

Sredstva

.00

.0,66 EUR

EU sredstva

.0,81 EUR

DOGODKI

Dogodki

Dogodki

OpenAIRE Graph

03.10.2024

Potekel

Dogodki

Elektronski laboratorijski dnevniki

19.09.2024

Potekel

Dogodki

Kako do integriranih storitev za podporo raziskavam v dobi odprte znanosti / Towards Integrated Research Support Services in the Era of Open Science

13.06.2024

Potekel

Dogodki

GeoNetwork platforma za kraške multidisciplinarne (meta)podatke

30.05.2024

Potekel

Dogodki

Ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli FAIR

29.05.2024

Potekel

Dogodki

eGeologija – Infrastruktura prostorskih podatkov Geološkega zavoda Slovenije

16.05.2024

Potekel

Dr. Emilija Stojmenova Duh

»Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo podpiramo odprto znanost in se zavedamo, kako pomembna je. Vemo pa tudi, koliko lahko digitalizacija prispeva k odprti znanosti – tako pri zbiranju, pri obdelavi kot pri deljenju podatkov.«

Dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo

Dr. Igor Papič

»Pri uvajanju načel odprte znanosti moramo biti izredno pazljivi. Osnovni koncept, ki mu sledimo tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju, je, da smo odprti, kolikor je možno, po drugi strani pa tudi previdni.«

Dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Mag. Miro Pušnik

»Odprta znanost je sodelovalna znanost. Ne smemo si dovoliti tekmovanja na področju znanstvene infrastrukture. Projekt SPOZNAJ vidim tudi kot platformo za dialog – tukaj namreč prihajajo v stik raziskovalci, raziskovalna skupnost, financerji in širša skupnost.«

Mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani

Dr. Tea Romih

»V Centralni tehniški knjižnici menimo, da je projekt SPOZNAJ izjemna priložnost za Slovenijo, da premišljeno in kooperativno implementira najboljše prakse odprte znanosti v delovne postopke in pravne akte projektnih partnerjev, posodobi raziskovalno kulturo ter ozavesti širšo zainteresirano javnost o načelih odprte znanosti.«

Dr. Tea Romih, informacijska specialistka za raziskovalne podatke in koordinatorka projekta SPOZNAJ

Dr. Paul Ayris 2

»Načela odprtega dostopa so popolnoma spremenila način objavljanja monografskih publikacij. Mi smo izdali 250 knjig, ki so imele 7 milijonov spletnih prenosov z vseh držav in območij na svetu – vključno z Antarktiko in Vatikanom.«

Dr. Paul Ayris, pomočnik prorektorja za knjižnice, kulturo, zbirke in odprto znanost na University College London

Dr. Gregor Majdič

»Tudi sam sem zagovornik odprte znanosti. Je pa na tem področju še veliko odprtih vprašanj, pred sabo imamo še veliko izzivov. Mislim, da nam bo projekt SPOZNAJ pomagal pri reševanju vsaj nekaterih od teh izzivov.«

Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani in predsednik Rektorske konference

Dr. Marta Teperek

»Ko govorimo o odprti znanosti, govorimo o odprtem dostopu do publikacij, odprtih podatkih, odprti programski opremi (software). Menim, da je pomemben del odprte znanosti tudi odprta strojna oprema (hardware). Torej, kako je lahko tudi tehnologija – fizični izdelki in način njihove izdelave – prosto dostopna skupnosti.«

Dr. Marta Teperek, vodja programa za FAIR podatke v ekipi Odprta znanost Nizozemske

Dr. Jan Wopking

»Veliko vodilnih raziskovalnih institucij je zelo naklonjenih odprti znanosti. Če ne delaš po načelih odprte znanosti, če nisi naklonjen tem načelom in če ne stremiš k večji odprtosti v znanosti, mislim, da lahko to pomembno vpliva na odnose z vodilnimi raziskovalnimi institucijami na svetu – oziroma vsaj v Evropi in Združenih državah.«

Dr. Jan Wöpking je generalni direktor German U15, koalicije petnajstih vodilnih raziskovalno usmerjenih univerz v Nemčiji

Dr. Paul Ayris 1

»Raziskava kaže, da če bi bili vsi, ki so vključeni v raziskovanje, pripravljeni deliti rezultate svojih raziskav, bi to prineslo ogromne prihranke. Če bi bili raziskovalni podatki prosto dostopni, ne bi bilo potrebe po ponavljanju raziskav in ponovnemu pridobivanju rezultatov, kar bi pomenilo večmilijonske prihranke širom Evrope. Projekcija torej kaže, da bi popolno sprejetje načel odprtih podatkov in odprte znanosti v raziskovanju prinašalo velike prihranke.«

Dr. Paul Ayris, pomočnik prorektorja za knjižnice, kulturo, zbirke in odprto znanost na University College London