O usposabljanju za podatkovne strokovnjake na Dnevnik.si
Za spletni portal časopisa Dnevnik (dnevnik.si) je mag. Irena Vipavc Brvar, vodja področja v Arhivu družboslovnih podatkov, govorila o pomembnosti […]
Jeseni 2024 pričenjamo z usposabljanjem za osebe, ki bodo na svojih matičnih organizacijah opravljale vlogo podatkovnih skrbnikov ali sorodnih profilov (npr. podatkovnih arhivistov, podatkovnih knjižničarjev, podatkovnih menedžerjev in podatkovnih svetovalcev). Potekalo bo v treh delih, ki bodo skupno obsegali 12 dni po 6 šolskih ur, in sicer po 4 dni v septembru, oktobru in novembru. Udeležba je brezplačna, za zunanje deležnike pa je mogoča samo prek spleta.
● Kako organizirati podporno mrežo podatkovnih strokovnjakov v raziskovalni organizaciji?
● Kako so raziskovalni podatki javnih raziskovalnih organizacij relevantni za industrijo?
● Kako upravljati z avtorskimi pravicami na raziskovalnih podatkih?
O tem bomo govorili na 2. nacionalnem dogodku projekta SPOZNAJ.
Slovenija je odprto znanost vključila v nacionalne pravne podlage za raziskovalno dejavnost (zakon, uredba), za vzpostavitev ekosistema odprte znanosti pa so načrtovane aktivnosti v Akcijskem načrtu za odprto znanost kot izvedbenem dokumentu 6. poglavja Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30).
Slovenija je 25. 5. 2023 sprejela Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je podzakonski akt ZZrID, ki podrobneje določa zahteve in uvedbo odprtega dostopa do rezultatov raziskav, vključevanja zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo, vrednotenje raziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter nacionalne infrastrukture odprte znanosti.
Namen projekta je uvesti načela odprte znanosti v znanstvenoraziskovalno delo oziroma prilagoditi delovanje dvajsetih javnih raziskovalnih organizacij in CTK v skladu z načeli odprte znanosti.
Odprta znanost ima številne prednosti, kot so lažja dostopnost rezultatov raziskav, večja transparentnost raziskav, boljše sodelovanje med raziskovalci in institucijami ter povečanje zaupanja v znanost.
»Slovenija je lani dosegla 15. mesto glede na vprašalnik Evropske komisije o pripravljenosti odpiranja podatkov. Po kazalniku OECD pa je zasedla 7. mesto. To si lahko štejemo za izjemen uspeh.«
Mag. Aleš Verčič, certificirani podatkovni skrbnik
»Razvoj in izvajanje upravljanja z raziskovalnimi podatki zahtevata čas in pogosto tudi spremembo kulture v organizaciji.«
Dr. Liise Lehtsalu, Research Data Alliance
»Odprtost je v najglobljem bistvu znanosti. In v znanosti skoraj ni alternative kot sprejeti načela FAIR.«
Dr. Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici in podpredsednik Rektorske konference Republike Slovenije
»Le z mednarodno izmenjavo znanj lahko znanstvenoraziskovalne dejavnosti dosežejo svoj polni potencial.«
Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
»Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo podpiramo odprto znanost in se zavedamo, kako pomembna je. Vemo pa tudi, koliko lahko digitalizacija prispeva k odprti znanosti – tako pri zbiranju, pri obdelavi kot pri deljenju podatkov.«
Dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo (2022–2024)
»Pri uvajanju načel odprte znanosti moramo biti izredno pazljivi. Osnovni koncept, ki mu sledimo tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju, je, da smo odprti, kolikor je možno, po drugi strani pa tudi previdni.«
Dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije
»Odprta znanost je sodelovalna znanost. Ne smemo si dovoliti tekmovanja na področju znanstvene infrastrukture. Projekt SPOZNAJ vidim tudi kot platformo za dialog – tukaj namreč prihajajo v stik raziskovalci, raziskovalna skupnost, financerji in širša skupnost.«
Mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani
»V Centralni tehniški knjižnici menimo, da je projekt SPOZNAJ izjemna priložnost za Slovenijo, da premišljeno in kooperativno implementira najboljše prakse odprte znanosti v delovne postopke in pravne akte projektnih partnerjev, posodobi raziskovalno kulturo ter ozavesti širšo zainteresirano javnost o načelih odprte znanosti.«
Dr. Tea Romih, informacijska specialistka za raziskovalne podatke in koordinatorka projekta SPOZNAJ
»Načela odprtega dostopa so popolnoma spremenila način objavljanja monografskih publikacij. Mi smo izdali 250 knjig, ki so imele 7 milijonov spletnih prenosov z vseh držav in območij na svetu – vključno z Antarktiko in Vatikanom.«
Dr. Paul Ayris, pomočnik prorektorja za knjižnice, kulturo, zbirke in odprto znanost na University College London
»Tudi sam sem zagovornik odprte znanosti. Je pa na tem področju še veliko odprtih vprašanj, pred sabo imamo še veliko izzivov. Mislim, da nam bo projekt SPOZNAJ pomagal pri reševanju vsaj nekaterih od teh izzivov.«
Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani in predsednik Rektorske konference
»Ko govorimo o odprti znanosti, govorimo o odprtem dostopu do publikacij, odprtih podatkih, odprti programski opremi (software). Menim, da je pomemben del odprte znanosti tudi odprta strojna oprema (hardware). Torej, kako je lahko tudi tehnologija – fizični izdelki in način njihove izdelave – prosto dostopna skupnosti.«
Dr. Marta Teperek, vodja programa za FAIR podatke v ekipi Odprta znanost Nizozemske
»Veliko vodilnih raziskovalnih institucij je zelo naklonjenih odprti znanosti. Če ne delaš po načelih odprte znanosti, če nisi naklonjen tem načelom in če ne stremiš k večji odprtosti v znanosti, mislim, da lahko to pomembno vpliva na odnose z vodilnimi raziskovalnimi institucijami na svetu – oziroma vsaj v Evropi in Združenih državah.«
Dr. Jan Wöpking je generalni direktor German U15, koalicije petnajstih vodilnih raziskovalno usmerjenih univerz v Nemčiji
»Raziskava kaže, da če bi bili vsi, ki so vključeni v raziskovanje, pripravljeni deliti rezultate svojih raziskav, bi to prineslo ogromne prihranke. Če bi bili raziskovalni podatki prosto dostopni, ne bi bilo potrebe po ponavljanju raziskav in ponovnemu pridobivanju rezultatov, kar bi pomenilo večmilijonske prihranke širom Evrope. Projekcija torej kaže, da bi popolno sprejetje načel odprtih podatkov in odprte znanosti v raziskovanju prinašalo velike prihranke.«
Dr. Paul Ayris, pomočnik prorektorja za knjižnice, kulturo, zbirke in odprto znanost na University College London
Za spletni portal časopisa Dnevnik (dnevnik.si) je mag. Irena Vipavc Brvar, vodja področja v Arhivu družboslovnih podatkov, govorila o pomembnosti […]
V četrtek, 10. 10. 2024, je potekal drugi nacionalni dogodek projekta »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v […]
V zadnjem desetletju se vse več govori o odprti znanosti, katere cilj je, da se raziskovalcem in širši javnosti zagotovi […]
12. september 2024 Bliža se 2. nacionalni dogodek projekta SPOZNAJ, ki bo letos potekal 10. oktobra 2024 v Centru humanističnih […]
PRIJAVITE SE NA NAŠE E-NOVICE!
Bodite obveščeni o naših najnovejših novicah in dogodkih.