Pasica 3

1. NACIONALNI DOGODEK PROJEKTA

● Kaj o uvajanju načel odprte znanosti menijo različni deležniki na področju znanstvenoraziskovalnega dela?
● Na kaj moramo biti pozorni in kakšne izzive lahko pričakujemo pri uvajanju načel odprte znanosti?
● Kakšno vlogo ima pri tem projekt SPOZNAJ in kakšne so uspešne tovrstne prakse v Evropskem raziskovalnem prostoru?

O tem smo govorili na 1. nacionalnem dogodku projekta SPOZNAJ.

več o tem

Pasica 1

POLITIKE ODPRTE ZNANOSTI V SLOVENIJI

Slovenija je odprto znanost vključila v nacionalne pravne podlage za raziskovalno dejavnost (zakon, uredba), za vzpostavitev ekosistema odprte znanosti pa so načrtovane aktivnosti v Akcijskem načrtu za odprto znanost kot izvedbenem dokumentu 6. poglavja Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30).

več o tem

Pasica 2

POLITIKE ODPRTE ZNANOSTI V SLOVENIJI

Slovenija je 25. 5. 2023 sprejela Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je podzakonski akt ZZrID, ki podrobneje določa zahteve in uvedbo odprtega dostopa do rezultatov raziskav, vključevanja zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo, vrednotenje raziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter nacionalne infrastrukture odprte znanosti.

več o tem

O PROJEKTU

Namen projekta je uvesti načela odprte znanosti v znanstvenoraziskovalno delo oziroma prilagoditi delovanje dvajsetih javnih raziskovalnih organizacij in CTK v skladu z načeli odprte znanosti.

Odprta znanost ima številne prednosti, kot so lažja dostopnost rezultatov raziskav, večja transparentnost raziskav, boljše sodelovanje med raziskovalci in institucijami, ter povečanje zaupanja v znanost.

PREBERI VEČ

Slide

Trajanje

/2020

–

/2020

Sredstva

.00

.0,66 EUR

EU sredstva

.0,81 EUR

DOGODKI

Dogodki

Dogodki

Odprta znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru, ponovitev

7 septembra 2023

Potekel

Dr. Emilija Stojmenova Duh

»Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo podpiramo odprto znanost in se zavedamo, kako pomembna je. Vemo pa tudi, koliko lahko digitalizacija prispeva k odprti znanosti – tako pri zbiranju, pri obdelavi kot pri deljenju podatkov.«

Dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo

Dr. Igor Papič

»Pri uvajanju načel odprte znanosti moramo biti izredno pazljivi. Osnovni koncept, ki mu sledimo tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju, je, da smo odprti, kolikor je možno, po drugi strani pa tudi previdni.«

Dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Mag. Miro Pušnik

»Odprta znanost je sodelovalna znanost. Ne smemo si dovoliti tekmovanja na področju znanstvene infrastrukture. Projekt SPOZNAJ vidim tudi kot platformo za dialog – tukaj namreč prihajajo v stik raziskovalci, raziskovalna skupnost, financerji in širša skupnost.«

Mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani

Dr. Tea Romih

»V Centralni tehniški knjižnici menimo, da je projekt SPOZNAJ izjemna priložnost za Slovenijo, da premišljeno in kooperativno implementira najboljše prakse odprte znanosti v delovne postopke in pravne akte projektnih partnerjev, posodobi raziskovalno kulturo ter ozavesti širšo zainteresirano javnost o načelih odprte znanosti.«

Dr. Tea Romih, informacijska specialistka za raziskovalne podatke in koordinatorka projekta SPOZNAJ

Dr. Paul Ayris 2

»Načela odprtega dostopa so popolnoma spremenila način objavljanja monografskih publikacij. Mi smo izdali 250 knjig, ki so imele 7 milijonov spletnih prenosov z vseh držav in območij na svetu – vključno z Antarktiko in Vatikanom.«

Dr. Paul Ayris, pomočnik prorektorja za knjižnice, kulturo, zbirke in odprto znanost na University College London

Dr. Gregor Majdič

»Tudi sam sem zagovornik odprte znanosti. Je pa na tem področju še veliko odprtih vprašanj, pred sabo imamo še veliko izzivov. Mislim, da nam bo projekt SPOZNAJ pomagal pri reševanju vsaj nekaterih od teh izzivov.«

Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani in predsednik Rektorske konference

Dr. Marta Teperek

»Ko govorimo o odprti znanosti, govorimo o odprtem dostopu do publikacij, odprtih podatkih, odprti programski opremi (software). Menim, da je pomemben del odprte znanosti tudi odprta strojna oprema (hardware). Torej, kako je lahko tudi tehnologija – fizični izdelki in način njihove izdelave – prosto dostopna skupnosti.«

Dr. Marta Teperek, vodja programa za FAIR podatke v ekipi Odprta znanost Nizozemske

Dr. Jan Wopking

»Veliko vodilnih raziskovalnih institucij je zelo naklonjenih odprti znanosti. Če ne delaš po načelih odprte znanosti, če nisi naklonjen tem načelom in če ne stremiš k večji odprtosti v znanosti, mislim, da lahko to pomembno vpliva na odnose z vodilnimi raziskovalnimi institucijami na svetu – oziroma vsaj v Evropi in Združenih državah.«

Dr. Jan Wöpking je generalni direktor German U15, koalicije petnajstih vodilnih raziskovalno usmerjenih univerz v Nemčiji

Dr. Paul Ayris 1

»Raziskava kaže, da če bi bili vsi, ki so vključeni v raziskovanje, pripravljeni deliti rezultate svojih raziskav, bi to prineslo ogromne prihranke. Če bi bili raziskovalni podatki prosto dostopni, ne bi bilo potrebe po ponavljanju raziskav in ponovnemu pridobivanju rezultatov, kar bi pomenilo večmilijonske prihranke širom Evrope. Projekcija torej kaže, da bi popolno sprejetje načel odprtih podatkov in odprte znanosti v raziskovanju prinašalo velike prihranke.«

Dr. Paul Ayris, pomočnik prorektorja za knjižnice, kulturo, zbirke in odprto znanost na University College London